Predpogoj za uspešno implementacijo metod podstrukturiranja v frekvenčni domeni je zajem konsistentnih frekvenčnih prenosnih funkcij obravnavanih podstruktur. Prisotnost eksperimentalnih napak lahko vodi v napačno napoved dinamskega odziva celotnega sklopa. Meritev frekvenčnih prenosnih funkcij pogosto izvajamo s pomočjo modalnega kladiva, saj predstavlja časovno ugodno rešitev. Ker pa vzbujanje izvajamo ročno, je dobro ponovljivost med posameznimi udarci težavno doseči. V članku je predlagan nov pristop za karakterizacijo majhnih deviacij lokacije vzbujanja strukture. Pristop temelji na manjšem naboru eksperimentalno pridobljenih frekvenčnih prenosnih funkcij, na osnovi katerih zapišemo matematični model, ki povezuje vrednost prenosne funkcije v odvisnosti od relativne lokacije udarca. To nam omogoča rekonstrukcijo širokega nabora vzorcev, potrebnih za globalno občutljivostno analizo. S slednjo lahko karakteriziramo, kako deviacije v lokaciji posameznega vzbujanja vplivajo na izbran kriterij, v tem primeru recipročnost frekvenčnih prenosnih funkcij. Rezultat pristopa so identificirana vzbujanja z visokim indeksom občutljivosti . S tem pristopom lahko napako v lokaciji vzbujanja strukture ocenimo neposredno na osnovi manjšega števila ponovitev meritev brez potrebe po izdelavi numeričnega modela.