Pri vibracijskem utrujanju je težko izvajati eksperimentalno identifikacijo poškodb z visoko prostorsko gostoto. Poškodbe zaradi utrujenosti so običajno lokalizirane (v času in prostoru), obremenitve pa lahko s časom spreminjajo smer. Termoelastičnost preučuje interakcijo med temperaturnimi spremembami in elastičnimi deformacijami v materialih: majhne spremembe temperature je mogoče povezati z vsoto normalnih napetosti, kar zagotavlja informacije o večosnem stanju napetosti. Ta raziskava obravnava uporabo termoelastičnosti v večosnem kriteriju, ki vodi do ekvivalentne enoosne obremenitve. V tej raziskavi je ekvivalentna enoosna obremenitev, osnovana na termoelastičnosti, povezana z uveljavljeno teorijo ocenjevanja poškodb zaradi vibracijske utrujenosti v spektralni domeni. Uvedeni kriterij, osnovan na termoelastičnosti, je primerjan z ekvivalentnim kriterijem napetosti po von Misesu. Na podlagi teoretičnih, numeričnih in eksperimentalnih raziskav to delo preučuje omejitve kriterija, osnovanega na termoelastičnosti. Kjer so strižne napetosti na površini bistveno manjše od normalnih napetosti, numerične in eksperimentalne raziskave kažejo obetavne rezultate. Na osnovi uvedenega kriterija in z nedavnim napredkom v tehnologiji termičnih kamer in obdelavi signalov se odpirajo nove možnosti za celostno ocenjevanje poškodb zaradi utrujenosti v realnem času.